Publikacija: Podjetje in delo, 1999/6-7

Rubrika: VA Vsebina

Datum: 18.10.1999

Povzetek: VSEBINA -------------------------------------------------------------------------------- VRSTA IN ZNAČILNOSTI PRAVNIH OSEB -------------------------------------------------------------------------------- Verica Trstenjak: MODERNA TIPOLOGIJA PRAVNIH OSEB IN NAČELO NUMERUS CLAUSUS 885 1. Uvod 885 2......

Prosto dostopen članek

Avtor: dr. Verica Trstenjak

Publikacija: Podjetje in delo, 1999/6-7

Rubrika: ČL Članki

Datum: 18.10.1999

Povzetek: Verica TRSTENJAK doktorica pravnih znanosti Ministrstvo za znanost in tehnologijo 1. UVOD Že v rimskem pravu je bila pravna oseba eden osrednjih stebrov pravnega sistema. To velja še danes za vse tiste pravne sisteme, ki temeljijo na rimskem pravu. S tem institutom so se ukvarjali največji ...

Avtor: mag. Martina Bukovec

Publikacija: Podjetje in delo, 1999/6-7

Rubrika: ČL Članki

Datum: 18.10.1999

Povzetek: ... (s poudarkom na njeni udeležbi v civilnopravnih razmerjih) Martina BUKOVEC magistra pravnih znanosti Državno pravobranilstvo Republike Slovenije Oddelek v Murski Soboti 1. UVOD Problem pravne subjektivitete države nedvomno spada skupaj s splošnim učenjem o pravni osebi med najkompleksne...

Avtor: dr. Rajko Pirnat

Publikacija: Podjetje in delo, 1999/6-7

Rubrika: ČL Članki

Datum: 18.10.1999

Povzetek: Rajko PIRNAT doktor pravnih znanosti Pravna fakulteta v Ljubljani 1. POTREBA PO INSTITUTU PRAVNE OSEBE JAVNEGA PRAVA V SLOVENSKEM PRAVU Pravni institut "pravne osebe javnega prava" (v nadaljevanju uporabljamo kot sinonim "oseba javnega prava" in "javnopravna oseba") je bil v slovensko pravo po...

Avtor: dr. Senko Pličanič

Publikacija: Podjetje in delo, 1999/6-7

Rubrika: ČL Članki

Datum: 18.10.1999

Povzetek: ... in pravni položaj javnega podjetja Senko PLIČANIČ doktor pravnih znanosti Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani 1. UVODNA IZHODIŠČA RAZPRAVE V razpravi se bomo dotaknili enega ključnih vprašanj delovanja javnih podjetij, to je razmerij med državo (občino) in javnimi ...

Avtor: dr. Gregor Virant

Publikacija: Podjetje in delo, 1999/6-7

Rubrika: ČL Članki

Datum: 18.10.1999

Povzetek: Grega VIRANT doktor pravnih znanosti Visoka upravna šola v Ljubljani(*1) 1. POJEM IN VRSTE ZBORNIC Zbornice so korporativne pravne osebe, v katerih se brez profitnega namena združujejo bodisi gospodarski subjekti bodisi posamezniki, ki opravljajo določen poklic. Že iz te definicije je razvidno...

Avtor: Vida Mayr

Publikacija: Podjetje in delo, 1999/6-7

Rubrika: ČL Članki

Datum: 18.10.1999

Povzetek: Vida MAYR diplomirana pravnica odvetnica na Ptuju 1. UVOD Gospodarsko interesno združenje ima korenine v francoskem pravu, ki ga je uvedlo z uredbo št. 821 z dne 23. avgusta 1967.(*1) Dne 25. julija 1985 je ministrski svet Evropskih skupnosti sprejel uredbo št. 2137/85/EGS o uvedbi evropskega ...

Avtor: dr. Krešo Puharič

Publikacija: Podjetje in delo, 1999/6-7

Rubrika: ČL Članki

Datum: 18.10.1999

Povzetek: Krešo PUHARIČ doktor pravnih znanosti Ekonomska fakulteta v Ljubljani 1. UVOD Namen pričujočega referata je strnjeno, vendar pa kljub temu dovolj sporočilno opozoriti na razvojnost prava enoosebnih družb v našem pravnem redu ter to pomembno tematiko umestiti v primerjalnopravni okvir nekaterih...

Avtor: Nataša Belopavlovič

Publikacija: Podjetje in delo, 1999/6-7

Rubrika: ČL Članki

Datum: 18.10.1999

Povzetek: ... ki so narekovale spremembe predloga zakona o delovnih razmerjih Nataša BELOPAVLOVIČ diplomirana pravnica Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve I. UVOD Novi zakon o delovnih razmerjih je nedvomno eden tistih zakonov, ki potrebujejo daljšo javno razpravo in zahtevajo veliko uskl...

Avtor: Irena Bečan

Publikacija: Podjetje in delo, 1999/6-7

Rubrika: ČL Članki

Datum: 18.10.1999

Povzetek: Irena BEČAN diplomirana pravnica Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve 1. SPLOŠNO Urejanju pogodbe o zaposlitvi se v predlogu novega zakona o delovnih razmerjih daje poseben pomen. Uveljavlja se kot pravna podlaga za nastanek delovnega razmerja, v katerem imata pogodbeni stranki - de...

Avtor: dr. Drago Mežnar

Publikacija: Podjetje in delo, 1999/6-7

Rubrika: ČL Članki

Datum: 18.10.1999

Povzetek: Drago MEŽNAR doktor pravnih znanosti Fakulteta za organizacijske vede Kranj 1. SPLOŠNO Pogodba o zaposlitvi tako kot obligacijska razmerja nasploh ne preneha veljati s samo izpolnitvijo. Učinek izpolnitve je le upnikova zadovoljitev in prenehanje dolžnikove obveznosti,(*1) kjer sicer preneha o...

Avtor: mag. Barbara Kresal

Publikacija: Podjetje in delo, 1999/6-7

Rubrika: ČL Članki

Datum: 18.10.1999

Povzetek: ... in obveznosti pogodbenih strank v delovnem razmerju v novi zakonodaji Barbara KRESAL magistra pravnih znanosti Pravna fakulteta v Ljubljani 1. UVOD Plača je za delavca osnovni, včasih celo edini vir sredstev za preživljanje sebe in svoje družine. Za delodajalca so plače strošek, hkrati ...

Avtor: dr. Zvone Vodovnik

Publikacija: Podjetje in delo, 1999/6-7

Rubrika: ČL Članki

Datum: 18.10.1999

Povzetek: Zvone VODOVNIK doktor pravnih znanosti Inštitut za delo pri Pravni fakulteti v Ljubljani Delodajalec v pogodbenem delovnem razmerju ima položaj, ki ga splošno določa sistem pravnih norm. V številnih elementih je njegov položaj de lege lata in de lege ferenda določen sorazmerno abstraktno, zato se...

Avtor: dr. Bogomir Sajovic

Publikacija: Podjetje in delo, 1999/6-7

Rubrika: ČL Članki

Datum: 18.10.1999

Povzetek: Bogomir SAJOVIC doktor pravnih znanosti Pravna fakulteta v Ljubljani Razpravljati o posesti in njeni naravi v sistemu civilnega prava prav gotovo pomeni načenjati staro vprašanje, povezano z razvojem civilnopravne - lastninske misli. Tudi nekaj sledečih misli nima nobenega namena, kakorkoli vredn...

Avtor: Janez Metelko

Publikacija: Podjetje in delo, 1999/6-7

Rubrika: ČL Članki

Datum: 18.10.1999

Povzetek: Janez METELKO diplomirani pravnik Vrhovno sodišče Republike Slovenije Če izhajamo iz temeljnih opredelitev Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 15/76 in 14/89, ZZZDR), ne dobimo neposredne definicije družinskih razmerij ali pa narave in vrste pravic, ki so svojske...

Avtor: Renato Vrenčur

Publikacija: Podjetje in delo, 1999/6-7

Rubrika: ČL Članki

Datum: 18.10.1999

Povzetek: Renato VRENČUR diplomirani pravnik Pravna fakulteta v Mariboru 1. UVOD Zakon o temeljnih lastninskopravnih razmerjih - ZTLR(*1) - se je v 70. členu(*2) opredelil za novejšo, v teoriji označeno tudi kot sodobnejšo (objektivno) koncepcijo posesti, kar je velika sprememba za razumevanje posesti n...

Avtor: dr. Miha Juhart

Publikacija: Podjetje in delo, 1999/6-7

Rubrika: ČL Članki

Datum: 18.10.1999

Povzetek: Miha JUHART doktor pravnih znanosti Pravna fakulteta v Ljubljani I. UVOD Posestni odnosi znotraj skupnosti stanovalcev v večstanovanjski hiši temeljijo na splošnih pravilih, ki urejajo posestna razmerja. Verjetno v nobeni drugi lastninski pojavnosti ne pride do takšne stopnje raznolikosti pose...

Avtor: dr. Karel Zupančič

Publikacija: Podjetje in delo, 1999/6-7

Rubrika: ČL Članki

Datum: 18.10.1999

Povzetek: Karel ZUPANČIČ doktor pravnih znanosti Pravna fakulteta v Ljubljani UVOD Zakon o dedovanju nima posebnih določb o prehodu premoženja, s katerim je umrli samostojni podjetnik posameznik (v nadaljnjem besedilu največkrat: "podjetnik") opravljal pridobitno dejavnost, na njegovega pravnega nasledn...

Avtor: Tone Frantar

Publikacija: Podjetje in delo, 1999/6-7

Rubrika: ČL Članki

Datum: 18.10.1999

Povzetek: Tone FRANTAR diplomirani pravnik Vrhovno sodišče Republike Slovenije 1. UVOD Spori zaradi motenja posesti so pogosti. Namen posestnega varstva bi bil dosežen le, če bi se reševali hitro. Pa se praviloma ne. Niso redki celo primeri, ko sodišče v posestnem sporu odloči šele po nekaj letih. Po to...

Avtor: dr. Marijan Kocbek

Publikacija: Podjetje in delo, 1999/6-7

Rubrika: ČL Članki

Datum: 18.10.1999

Povzetek: Marijan KOCBEK doktor pravnih znanosti Pravna fakulteta v Mariboru 1. UVOD Pravo družb v novejšem času posveča vse več pozornosti vprašanju statusnopravnih preoblikovanj. Na to kaže tudi dokaj podrobno in obsežno urejanje z direktivami EU. V okviru EU ureja fuzije delniških družb - tretja dire...