Neposestna zastavna pravica in pomen njenega vpisa v register…
Povzetek: Neposestna zastavna pravica enako kot hipoteka nastane in začne učinkovati že, ko zastavitelj v korist zastavnega upnika opravi ustrezen razpolagalni pravni posel - z zastavnim upnikom sklene sporazum o njeni ustanovitvi v obliki notarskega zapisa. Hkrati s tem začne učinkovati tudi v razmerju do drugih zastaviteljevih upnikov. Ti učinki nastanejo neodvisno od tega, ali je neposestna zastavna pravica predmet vpisa v register neposestnih zastavnih pravic. Register neposestnih zastavnih pravic nima značilnosti uradne evidence vseh stvarnopravnih razmerij glede določene premične stvari, kot je to značilno za zemljiško knjigo glede nepremičnin. Zato poznejši pridobitelj ravna pošteno in skrbno (dobroverno), če se opre na domnevo, da je zastavitelj, ki ima stvar v posesti, njen lastnik in da lastninska pravica na tej stvari ni omejena z nobeno izvedeno stvarno pravico, in ni dolžan preverjati v registru neposestnih zastavnih pravic, ali je morda ta stvar predmet neposestne zastavne pravice. Povedano drugače, če zastavitelj pozneje odsvoji stvar, ki je predmet neposestne zastavne pravice, neposestna zastavna pravica preneha, razen če je pridobitelj vedel, da je lastninska pravica na stvari omejena z neposestno zastavno pravico (drugi odstavek 11. člena in četrti odstavek 64. člena SPZ).
Edini učinek vpisa v register neposestnih zastavnih pravic je ta, da je podlaga za pravno fikcijo priglasitve terjatve, zavarovane z vpisano zastavno pravico, v izvršilnem postopku, v katerem je sodišče na predlog drugega upnika opravilo prodajo premičnin, ki so predmet neposestne zastavne pravice (172. člen v zvezi z drugim odstavkom 99. člena ZIZ).
