Avtor razpravlja o možnostih razpolaganja s terjatvami iz delovnega razmerja. Delavec iz delovnega razmerja pridobi plačo in druge terjatve, ki tvorijo bistven del njegovega premoženja in pomenijo vrednost, ki jo lahko delavec uporabi za zavarovanje svojih obveznosti, predvsem iz kreditnih razmerij. Razpolaganje s terjatvami iz delovnega razmerja je omejeno s posebnim pravilom izvršilnega prava, ki določa meje prenosljivosti teh terjatev. Ker besedilo te določbe ni najbolj jasno, so mogoče različne razlage. Avtor razpravlja predvsem o odstopu ter zastavitvi terjatev ter posebej o posebnem institutu upravne izplačilne prepovedi. Glede vprašanja uporabe določbe o omejitvi prenosljivosti so v literaturi in sodni praksi različna stališča. Avtor zavzema stališče, da je treba omejitve upoštevati pri vseh razpolaganjih vnaprej. Po zapadlosti terjatve pa je položaj drugačen, saj odpade namen omejevanja prenosljivosti. Zato so lahko terjatve prenosljive tudi v celoti.