Avtor: Marko Šorli

Publikacija: Podjetje in delo, 2004/6-7

Rubrika: ČL Članki

Datum: 7.10.2004

Povzetek: I. UVOD Vladavina prava zahteva enotnost pravnega sistema in enoten koncept zakonitosti. V nasprotju z anglosaksonskim pravnim sistemom, v katerem sodnika vežejo sodbe višjih sodišč v skladu z načelom stare decisis, je sodnik v (našem) sistemu kodificiranega prava pri odločanju vezan (le) na usta.....

Avtor: dr. Katarina Zajc

Publikacija: Podjetje in delo, 2004/6-7

Rubrika: ČL Članki

Datum: 7.10.2004

Povzetek: I. UVOD Vsakdo, kdor se ukvarja s transakcijami, je posredno ali neposredno soočen s tveganjem. Ali je in koliko je posamezen subjekt pripravljen nositi tveganje pri določenem donosu, pa je odvisno predvsem od njegovega odnosa do tveganja.(*1), (*2) Čeprav tveganje vedno obstaja, se ga da do dol...

Avtor: dr. Ada Polajnar Pavčnik

Publikacija: Podjetje in delo, 2004/6-7

Rubrika: ČL Članki

Datum: 7.10.2004

Povzetek: 1. RAZLIČNA IZHODIŠČA ODŠKODNINSKEGA PRAVA V ZDA IN V EVROPI Čemu takšen naslov, ki ima tudi negativen naboj? Uvodoma želim poudariti, da nimam ničesar proti kateremukoli (pa tudi ne ameriškemu) pravu, sem pa nasprotnica nekritičnega privzemanja in presajanja tujih pravil v naš pravni red, saj se.....

Avtor: Andrej Plahutnik

Publikacija: Podjetje in delo, 2004/6-7

Rubrika: ČL Članki

Datum: 7.10.2004

Povzetek: UVOD Stabilnost določenega sistema, pa čeprav jo je mogoče opredeliti že kot določeno konservativnost, je na prvi pogled znak urejenosti, posebej če to velja za celoten sklop pravil, ki naj bi na določenem zaokroženem področju zagotavljal pravno varnost. Spremembe, predvsem če so velike in pogost.....

Avtor: dr. Klemen Podobnik

Publikacija: Podjetje in delo, 2004/6-7

Rubrika: ČL Članki

Datum: 7.10.2004

Povzetek: UVOD Reforma konkurenčnega prava EU še ni končana. Nasprotno, mogoče je trditi, da se je šele dobro začela. Po sprejetju in začetku veljavnosti dveh temeljnih zakonodajnih dokumentov - Uredbe 1/2003 in Uredbe 139/2004 - nezadržno prihaja čas pravne in dejanske negotovosti ter obdobje prilagajanja.....

Avtor: dr. Peter Grilc

Publikacija: Podjetje in delo, 2004/6-7

Rubrika: ČL Članki

Datum: 7.10.2004

Povzetek: UVOD Reformo konkurenčnega prava v EU in njeni vplivi na ureditev v državah članicah ter na gospodarske subjekte smo kot projekt na pravniških dnevih obravnavali leta 2000,(*1) ko smo ugotavljali tudi razloge zanjo. Danes lahko reformo predstavimo in delno ocenimo ter napovemo njene slabosti, čez.....

Avtor: dr. Marko Brus

Publikacija: Podjetje in delo, 2004/6-7

Rubrika: ČL Članki

Datum: 7.10.2004

Povzetek: UVOD V letih 2002-2004 je bil večji del najpomembnejše dotedanje slovenske delovno-pravne zakonodaje razveljavljen in nadomeščen z novo; poleg tega se je v letu 2004 začelo uporabljati še evropsko delovno pravo. Namen tega sestavka je na kratko raziskati, na katerih področjih, v kolikšni meri in .....

Avtor: Marta Klampfer

Publikacija: Podjetje in delo, 2004/6-7

Rubrika: ČL Članki

Datum: 7.10.2004

Povzetek: I. UVOD Želja po zagotovitvi pravice do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja oziroma pravice do sojenja v razumnem roku, zlasti s ciljem zmanjševanja sodnih zaostankov, je zakonodajalca vodila k spremembi veljavne procesne zakonodaje, ki je urejala postopek pred delovnimi sodišči. V letu 1.....

Avtor: Darko Krašovec

Publikacija: Podjetje in delo, 2004/6-7

Rubrika: ČL Članki

Datum: 7.10.2004

Povzetek: 1. UVOD Zakon o javnih uslužbencih(*1) (v nadaljevanju ZJU) glede postopka varstva pravic ohranja položaj, kot so ga poznali Zakon o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja(*2) (v nadaljevanju ZTPDR), Zakon o delovnih razmerjih(*3) (v nadaljevanju ZDR/90) ter Zakon o delavcih v državnih organih(.....

Avtor: Vera Aljančič Falež

Publikacija: Podjetje in delo, 2004/6-7

Rubrika: ČL Članki

Datum: 7.10.2004

Povzetek: 1. UVOD Zakon o delovnih razmerjih(*1) (v nadaljevanju: ZDR) je prinesel na področju uveljavljanja pravic oziroma postopka pri delodajalcu kar precej novosti, ki jih prej veljavna Zakon o delovnih razmerjih(*2) (v nadaljevanju: ZDR/90) in Zakon o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja(*3) (v na.....

Avtor: dr. Janez Novak

Publikacija: Podjetje in delo, 2004/6-7

Rubrika: ČL Članki

Datum: 7.10.2004

Povzetek: 1. POJEM S pojmom uveljavljanje pravic iz delovnega razmerja večinoma razumemo postopke, v katerih stranke pogodbe o zaposlitvi (v nadaljevanju: PZ), predvsem delavec, v postopku pri delodajalcu (kar je izjema), s posredovanjem tretje stranke (na primer v miritvenem ali arbitražnem postopku) ali .....

Avtor: dr. Barbara Novak

Publikacija: Podjetje in delo, 2004/6-7

Rubrika: ČL Članki

Datum: 7.10.2004

Povzetek: A) SPLOŠNO Škoda, za katero odgovarja šola,(*1) lahko nastane z aktivno kršitvijo pravnih dolžnosti ali z njihovo opustitvijo. Njen neposredni povzročitelj je delavec šole:(*2) učitelj, šolski psiholog, ravnatelj, hišnik, snažilka, ali katera koli druga oseba, ki opravlja delo v interesu šole.(*3.....

Avtor: Patrick Vlačič

Publikacija: Podjetje in delo, 2004/6-7

Rubrika: ČL Članki

Datum: 7.10.2004

Povzetek: I. UVOD Naslov referata je sintagma, ki se poskuša v največji meri približati temu, kar ta institut civilnega prava pomeni. Osnovno načelo odškodninskega prava je, seveda poleg neminem laedere, da mora tisti, ki je povzročil škodo, le-to v celoti povrniti.(*1) Načelo popolne odškodnine je določen.....

Avtor: Martina Bukovec

Publikacija: Podjetje in delo, 2004/6-7

Rubrika: ČL Članki

Datum: 7.10.2004

Povzetek: 1. UVOD S problemi pravne ureditve delovanja države in odškodninske odgovornosti v zvezi z njim se srečujemo na različnih ravneh in področjih. V grobem lahko delovanje države strnemo v dve skupini, in sicer oblastveno (iure imperii) in neoblastveno delovanje (iure gestionis), pri čemer gre za cel.....

Avtor: Bogomir Horvat

Publikacija: Podjetje in delo, 2004/6-7

Rubrika: ČL Članki

Datum: 7.10.2004

Povzetek: Zaradi razvoja odškodninskega prava med sodobne izzive prav gotovo sodi proučevanje odškodninske odgovornosti različnih profesionalnih skupin, kot so na primer odvetniki, notarji, zdravniki, arhitekti in podobni. Pri delu teh poklicnih skupin je izrednega pomena načelo skrbnosti (diligence), ki se v...

Avtor: Sonja Zver Gabrijelčič

Publikacija: Podjetje in delo, 2004/6-7

Rubrika: ČL Članki

Datum: 7.10.2004

Povzetek: Če želimo spoznati standardizirane izvedene finančne instrumente, moramo najprej pojasniti, kateri so njihovi nosilci in osnovne značilnosti izvedenih finančnih instrumentov. 1. FINANČNI INSTRUMENTI Pod pojmom finančni instrumenti razume stroka več instrumentov. Tako na primer Webbrov slovar(*...

Avtor: Matjaž Logar

Publikacija: Podjetje in delo, 2004/6-7

Rubrika: ČL Članki

Datum: 7.10.2004

Povzetek: UVOD Ena bolj raziskovanih tem v zadnjem času je nagrajevanje članov uprav. V zadnjem času so se prejemki članov uprav največjih svetovnih družb še posebej močno zvišali.(*1) Povečale so se tudi razlike med prejemki članov uprav in drugih zaposlenih. Povečalo pa se je tudi razmerje med fiksnimi p.....

Avtor: Nataša Samec

Publikacija: Podjetje in delo, 2004/6-7

Rubrika: ČL Članki

Datum: 7.10.2004

Povzetek: 1. KORPORACIJSKI RAZLOGI ZA UVEDBO DELNIŠKIH OPCIJ IN UVODNE OPREDELITVE Delniške opcije so sistemi finančne spodbude za zaposlene, zlasti vodstvene delavce, ki imajo koreninine v državah anglosaškega območja (ZDA, Kanada in Velika Britanija). Globalizacija gospodarstva in s tem povezana mednarod.....

Avtor: dr. Renato Vrenčur

Publikacija: Podjetje in delo, 2004/6-7

Rubrika: ČL Članki

Datum: 7.10.2004

Povzetek: UVOD Odkupna pravica spada med tiste obligacijske pravice, ki jih taksativno našteva Zakon o zemljiški knjigi - ZZK-1(*1) v drugem odstavku 13. člena kot pravice, ki se lahko vpisujejo v zemljiško knjigo. Odkupna pravica je obligacijska pravica, na podlagi katere sme upravičenec stvar odkupiti od.....

Avtor: dr. Dragica Wedam Lukić

Publikacija: Podjetje in delo, 2004/6-7

Rubrika: ČL Članki

Datum: 7.10.2004

Povzetek: 1. UVOD 1. V državah, v katerih je za presojo ustavnosti predpisov pristojno kar najvišje sodišče v državi (na primer v ZDA), to hkrati opravlja funkcijo vrhovnega in ustavnega sodišča, kar poenostavljeno rečeno pomeni, da hkrati preizkuša tako pravilnost odločitev nižjih sodišč kot skladnost upo.....