Povzetek: Konkurenčno pravo EU je z vidika pojmovanja sporazuma in usklajenega ravnanja antropocentrično, saj se zahteva skladanje volj, mentalni konsenz, zavest oziroma namen - pojmi, ki so inherentni človeku. Ključno je njuno razmejevanje od vzporednega ravnanja, ki ni prepovedano. Algoritmi, ki jim podjetja vedno bolj poverjajo nalogo določanja cen, še bolj zabrišejo mejo med vzporednim in usklajenim ravnanjem ter pomembno vplivajo na tradicionalne dejavnike dogovarjanja in stabilnosti kartelov. Oblike uporabe cenovnih algoritmov, ki so pomembne za konkurenčno pravo, se razvrščajo v štiri scenarije. Po veljavnem konkurenčnem pravu uporaba cenovnih algoritmov kot orodij predhodnega dogovora med ljudmi ne povzroča težav. Pri uporabi cenovnih algoritmov istega ponudnika se za odgovornost horizontalnih konkurentov za dogovarjanje zvezdaste strukture zahteva vsaj zavedanje možnega protikonkurenčnega ravnanja, odgovarja pa lahko tudi ponudnik teh algoritmov. Scenarija predvidljivega agenta in popolnoma avtonomnega algoritemskega usklajevanja pomenita dovoljeno vzporedno ravnanje, razen v določenih primerih.
