(Ne)dopustne zahteve po razkritjih podružnice tujega podjetja…
Povzetek: Mnoga podjetja z namenom vstopa na tuji trg in širjenja svoje dejavnosti izkoristijo možnost ustanovitve tuje podružnice. Ta pristop jim je praviloma dopuščen z zakonom in je odraz svobodne gospodarske pobude. Tujim podjetjem držav članic EU pa je to bistveno olajšano na notranjem trgu EU, ki omogoča svobodo ustanavljanja znotraj EU, zaradi tega pa naj bi bila ustanovitev podružnice tujega podjetja primerljiva z ustanovitvijo podružnice domačega podjetja. Podružnica kot organizacijska enota podjetja ni samostojna pravna oseba, temveč nastopa v imenu in za račun (tujega) podjetja. Za njeno ustanovitev se zahteva vpis v sodni register v državi, v kateri je ustanovljena, ni pa potreben ustanovitveni kapital. Sicer naj bi bila tuja podružnica enakovredna podružnici domače družbe, a zakon predvideva strožje pogoje in zahteve za prijavo za vpis podružnice v register. Avtorica v članku obravnava zahteve za prijavo tuje podružnice in se pri tem osredotoči na noveli ZGD-1I in ZGD-1L ter njun vpliv na registracijo tuje podružnice. Zahteve pri registraciji tuje podružnice avtorica presoja glede na pravo EU, saj je bistveno, da kot take ne ovirajo svobodnega ustanavljanja po pravu EU. Primerljivo je vpis tuje podružnice v sodni register urejen v Avstriji in Nemčiji, katerih pravna ureditev je tudi obravnavana v prispevku.
