Povzetek: Dolgotrajna oskrba je področje, ki v družbeni realnosti in socialnem pravu v Sloveniji dolgo ni bilo ustrezno urejeno. Zato je bil težko pričakovan nov Zakon o dolgotrajni oskrbi (ZDOsk-1), sprejet leta 2023. Prispevek obravnava sistemska in zlasti procesnopravna vprašanja o ukrepih na področju dolgotrajne oskrbe, za kar so pretežno pristojni centri za socialno delo, predvsem prek novonormirane enotne vstopne točke. Z različnimi metodami, normativno, zgodovinsko, primerjalno, statistično in študijo primerov, se analizirajo enotna vstopna točka in izbrani novi instituti ZDOsk-1, kot so ocena upravičenosti ter načrt priporočenih storitev dolgotrajne oskrbe in osebni načrt. Pri tem se izhaja iz pomena procesne ureditve, ki naj zagotovi materialnopravne cilje in tudi varstvo ustavnih garancij v sklopu pravne in socialne države. Rezultati, med drugim s primerjavo izkušenj pri izvrševanju Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS) ter sistemom načel in pravil po Zakonu o splošnem upravnem postopku (ZUP), za navedeni ZDOsk-1 kažejo, da obravnavani instituti niso povsem domišljeni. Normirani so nejasno in v širšem zakonodajnem smislu neustrezni, kar bo povzročilo težave na izvedbeni ravni, predvsem v smislu dostopnosti in varstva procesnih položajev strank v teh postopkih. Ugotovitve, predstavljene v prispevku, so uporabne za pravno teorijo in tudi snovalce javnih politik ter praktike na področju socialnega varstva.
Ključne besede: dolgotrajna oskrba, socialne pravice, posebni upravni postopek, center za socialno delo, socialno zavarovanje, enotna vstopna točka
