Povzetek: Nefinančno poročanje je bilo kot pravni institut uvedeno z Direktivo 2014/95/EU o nefinančnem poročanju podjetij z namenom, da zaradi negotovih razmer v gospodarstvu in družbi pripomore k odgovornejšemu upravljanju družb. Družbe morajo pri svojem poslovanju in načrtovanju strategije upoštevati tudi druga (družbena, okoljska ...) vprašanja, kar izboljšuje obvladovanje njihovih nefinančnih tveganj in priložnosti ter pripomore k izboljšanju njihove nefinančne in tudi, kot se v zadnjem času vedno bolj poudarja, finančne uspešnosti. Številne študije so potrdile pozitiven učinek nefinančnega poročanja na korporativno družbeno odgovornost, hkrati pa so nakazale določene pomanjkljivosti kot na primer neprimerljivost, nezadostnost in nepreverjenost razkritih informacij. Zaradi teh pomanjkljivosti nefinančnega poročanja ter skladno s širšim pravnim okvirom na področju trajnostnega razvoja in financiranja je bila decembra 2022 sprejeta nova Direktiva (EU) 2022/2464 glede poročanja podjetij o trajnostnosti, ki je nefinančno poročanje nadgradila v trajnostno poročanje ter povečala nabor družb, ki bodo zavezane k trajnostnemu poročanju. Kljub pozitivnim učinkom nefinančnega poročanja na CSR oba pravna akta od družb neposredno zahtevata le poročanje o CSR. Pomembnejši korak k pravni in vsebinski utrditvi CSR v poslovanju družb pomeni šele najnovejši zakonodajni predlog Komisije o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti, ki za (določene) družbe uvaja dolžnost skrbnega pregleda glede škodljivih vplivov na okolje in človekove pravice. Ta dolžnost ne zahteva le oblikovanja sistemov za obvladovanje tveganj in programov skladnosti, temveč tudi ukrepe za odpravo škodljivih učinkov in njihovih posledic. Predlog Komisije vključuje tudi okvir sankcioniranja in novo dolžnost direktorjev, ki bodo poleg delovanja v dobro družbe dolžni upoštevati tudi vidike trajnostnosti.

Ključne besede: korporativna družbena odgovornost, nefinančno poročanje, trajnostno poročanje, skrbni pregled, pravni vidik