Povzetek: Avtor se v članku osredotoča na štiri posamezne sklope sprememb, predvidenih z novelo ZFPPIPP-H. Najprej se sprašuje, kako smiselno je posegati v pravice upnikov, da odločajo o izbiri upravitelja, ki bo zastopal interese upnikov v stečajnem postopku in postopku prisilne poravnave. Predlagatelj novele je nanizal nekaj argumentov, zaradi katerih se je odločil poseči v dosedanjo ureditev, a je bil po avtorjevem mnenju pri tem neuspešen. Avtor meni, da predlagane spremembe v tej zvezi pomenijo korak v napačno smer - popolno deprofesionalizacijo oseb, ki opravljajo naloge upravitelja. Predlagana uvedba instituta spletne javne dražbe je povsem nepotrebna, saj je dovoljena že po zdaj veljavnih pravilih ZFPPIPP. Očitno je namen predlagatelja novele v tej zvezi drugačen, saj vsebina predlaganih sprememb kaže na (verjetno nenamerno) privilegiranje zgolj enega izmed ponudnikov storitev spletne javne dražbe. Uvedba nove obveznosti poslovodstva, da poskrbi za vračilo plačanega predujma za začetek stečajnega postopka, je tehnično nepremišljena in celo ustavno sporna. Pomeni neke vrste ugotavljanje odškodninske odgovornosti poslovodstva v skrajšanem in nekontradiktornem postopku. Povsem nepotrebna je tudi sprememba ureditve izpodbijanja pravnih dejanj stečajnega dolžnika. Predlagatelj novele ZFPPIPP-H je s predlagano spremembo v resnici pokazal, da mu je v tem trenutku veljavna ureditev ZFPPIPP tuja, predlagane spremembe pa močno načenjajo načelo pravne varnosti.

Ključne besede: novela ZFPPIPP-H, imenovanje upravitelja, spletna javna dražba, stroški postopka, izpodbijanje pravnih dejanj