Povzetek: Prispevek obravnava pravno varstvo v postopkih podeljevanja koncesij. Avtorica ugotavlja, da je pravno varstvo odvisno od vrste in vrednosti koncesije ter se zagotavlja skladno z ZPVPJN, če gre za koncesije, ki jih ureja ZNKP, ali za koncesije gradenj po ZJZP, oziroma v skladu z ZUP in ZUS-1, če gre za koncesije storitev (ki jih ne ureja ZNKP) ali druge koncesije, za katere je v področnem predpisu predvidena izdaja upravne odločbe. V nekaterih primerih se pravno varstvo po omenjenih zakonih za isto koncesijo tudi kombinira, kar pomeni, da se nekatere odločitve, izdane v postopku podelitve te koncesije, izpodbijajo skladno z ZUP in ZUS-1, nekatere pa skladno z ZPVPJN, odvisno od tega, ali se z njimi prenašajo določbe Direktive 2014/23/EU ali nacionalnega prava. Takšna dvojna ureditev povzroča nepreglednost pravnih pravil ter težave pri uporabi zakonskih določb v praksi. Pravno varstvo vseh koncesij bi zato moralo biti poenoteno in zagotovljeno skladno z ZPVPJN z nekaterimi prilagoditvami pravil, zlasti v zvezi z upravnim sporom zoper odločitve DKOM.
