Povzetek: V prispevku sta na kratko orisana položaj medijske svobode pri vstopanju držav v EU in nastajajoči pravni okvir za zaščito medijske svobode kot temelja demokracije v državah članicah EU. Od začetnega pristopa k medijem kot enemu od storitvenih sektorjev, ki naj se mu zagotovijo prednosti enotnega trga, je danes v ospredju posebna narava medijev kot akterja zagotavljanja demokracije. V prispevku se razpravlja o pristojnostih EU za sprejetje pravnih standardov medijske svobode in novejših zakonodajnih predlogih s tega področja, zlasti Evropskem aktu o medijski svobodi. Poudarjeni so tudi področje preprečevanja širjenja lažnih novic, tožbe SLAPP, katerih cilj je ustrahovati in strokovno diskreditirati njihove tarče, ter področje lastništva in financiranja medijev. Prispevek se sklene z ugotovitvijo, da je pričakovati, da bo zakonodaja za zaščito medijske svobode v EU v naslednjih mesecih tudi sprejeta. Večji izziv od tega bo njeno izvrševanje v praksi. Letna poročila s tega področja glede stanja v posameznih državah članicah so le prvi korak. Zagotoviti bo treba, da bo Evropska komisija kot varuhinja prava EU ta pravna pravila pozneje tudi izvrševala in države članice postavila tudi pred Sodišče EU v primeru kršitev. Enako pomembno pa je tudi, da države članice vzpostavijo mehanizme, ki bodo omogočali sistemsko spoštovanje teh pravil in njihovo spremljanje. Prav tako je pomembno, da se sami uredniki in novinarji seznanijo s pravili EU, ki varujejo njihov položaj, in da v primeru posegov v lastno neodvisnost na to opozorijo pristojne nacionalne in tudi evropske institucije.
