Povzetek: Avtor v članku preučuje, ali in kako Sodišče Evropske unije zagotavlja koherentnost svojega odločanja, ki je pomembna ustavna naloga Sodišča in ena temeljnih vrednot v pravu na splošno. Opira se na idejo prava kot integritete, kot jo je oblikoval ameriški pravni filozof Ronald Dworkin, na podlagi katere morajo in morejo sodniki v težkih primerih izpeljati eno pravilno rešitev, ki bo skladna ne le z neposredno uporabljivim pravom, temveč s celoto načel in vrednot pravnega reda kot totalitete. Pri tem morajo pravo razlagati, kot da bi ga napisal en avtor. V tem smislu preučuje, kako lahko avtonomija, opredeljena kot ideja novega pravnega reda s svojo posebno ontološko in aksiološko naravo, pomeni primer takšne enotne, univerzalne dworkinovske metavizije, v okviru katere vse, kar Sodišče počne, pridobi pomen. Avtor preučuje institucionalni in normativni okvir, ki se mu mora odločanje Sodišča prilegati, in ugotovi, da Sodišče odloča v kompleksnem sistemu ustavnega pluralizma, normativne dvoumnosti in globokega nesoglasja, zato edino avtonomija lahko omogoča stalno razvijanje in spreminjanje ciljev in vrednot Evropske unije v skladu z načelom pluralizma, kot so ga predvideli njeni ustanovitelji.
Ključne besede: avtonomija, koherentnost, pravo kot integriteta, Dworkin, pravo EU
