Povzetek: Kadar strokovnjak posreduje informacijo v izvajanju svojega poklica, se ta vrsta odškodninske odgovornosti uvršča v poklicno odgovornost pripadnikov posameznih poklicnih skupin, na primer odvetnikov, arhitektov, revizorjev, davčnih svetovalcev in cenilcev nepremičnin. Za navedene pripadnike je značilno, da nastopajo v svobodnih poklicih, zaradi česar običajno pripravljajo strokovna mnenja za svoje kliente oziroma naročnike na podlagi ustreznih pogodb. Glede na to ni nobenega dvoma, da je posamezen strokovnjak odškodninsko odgovoren svojemu klientu, če izdela pomanjkljivo strokovno mnenje na podlagi takšne pogodbe. Vprašanje pa je, ali lahko strokovnjaki na podlagi navedenih pogodb odškodninsko odgovarjajo tudi tretjim osebam, ki so se na ta mnenja zanesle. V bivšem jugoslovanskem pravu sodišča niso priznala pogodbene odškodninske odgovornosti nasproti tretjim osebam, ker so izhajala iz stališča, da pogodba ustvarja pravne učinke le med strankama pogodbe. Če je bila tretja oseba z mnenjem strokovnjaka prizadeta, je lahko uveljavljala odškodnino od določenega strokovnjaka na deliktni podlagi. Takšno mnenje zastopajo slovenska sodišča tudi v sedanjem obdobju. Avtor članka dokazuje, da je mogoča tudi pogodbena odškodninska odgovornost strokovnjakov nasproti tretjim osebam, in se pri tem sklicuje na nemško in avstrijsko pravo. Avtor zastopa mnenje, da so v slovenskem obligacijskem pravu podani vsi pogoji za uveljavitev pogodbene odškodninske odgovornosti strokovnjakov nasproti tretjim osebam, in navaja prednosti takšnega temelja odgovornosti, in sicer pojavnost tristranskih razmerij, ki se navezujejo na tretjo osebo. Potrebna je celovita obravnava, ki jo dopušča pogodba na podlagi ustrezne interpretacije.
Ključne besede: pogodba o izdelavi strokovnega mnenja, pomen strokovnega mnenja v pravnem prometu, pogodbena odškodninska odgovornost strokovnjakov nasproti tretjim osebam, tretja oseba, tristranska razmerja, pomen interpretacije pogodb
