Povzetek: Prispevek preučuje zborno sojenje v slovenski ureditvi upravnega spora, ki se ji s predlagano novelo ZUS-1C obetajo pomembne spremembe. Z novelo je predlagan odstop od načela zbornosti in vzpostavitev sojenja po sodniku posamezniku kot temeljnega pravila v upravnem sporu. Avtorja v prispevku uvodoma predstavita primerjalno ureditev zbornega sojenja v upravnem sporu, nato pa se osredotočita na razvoj, pomen in nekatere druge značilnosti zbornega sojenja v upravnem sporu pri nas. V osrednjem delu prispevka avtorja predstavita predlagano reformo zbornosti sojenja, nato se na podlagi analize različnih vidikov zbornosti sojenja, kot so neodvisnost sodnikov, kakovost sodb in učinkovita uporaba kadrovskih kapacitet sodstva, opredelita do smiselnosti predlagane reforme in podata nekaj predlogov za njeno izboljšavo. Prispevek obravnava tudi povezavo med načelom zbornosti in pravico do pritožbe ter razmerje med načelom zbornosti in enotno sodno prakso. V sklepu se avtorja opredelita do vprašanja, ali je predlagana reforma zadosten ukrep za dosego temeljnega cilja, to je preprečevanje podaljševanja ali celo skrajšanje teka upravnih sporov.
Ključne besede: upravni spor, načelo zbornosti, načelo kolegialnosti, senatno sojenje, sodnik posameznik, Upravno sodišče, glavna obravnava v upravnem sporu, novela ZUS-1C
Naročite članek
Elektronski naslov
Sporočilo
S posredovanjem mojih osebnih podatkov soglašam, da se le-ti uporabijo za namen obravnave tega naročila.
