Povzetek: Avtorici se v prispevku osredotočita na vprašanje, kakšne so posledice ukrepa zaprtja šol in vrtcev za starše, predvsem matere, z vidika plačne vrzeli in neenakih možnosti do dostopa na trg dela. Pri tem se vprašata, ali so ukrepi, ki so bili sprejeti med epidemijo koronavirusne bolezni, res enaki za vse ali pa so bolj prizadeli določeno skupino ljudi. Ugotavljata, da je ukrep zaprtja šol in vrtcev precej bolj prizadel starše z mlajšimi otroki v primerjavi s tistimi, ki otrok nimajo; raziskave prav tako kažejo, da je ukrep bolj vplival na ženske kot na moške. Zato skleneta, da je ukrep zaprtja šol in vrtcev posredno diskriminatoren. V nadaljevanju pojasnjujeta, kateri pogoji bi morali biti izpolnjeni, da bi bil ukrep kljub diskriminatornosti lahko ustavnoskladen in dopusten. Sprašujeta se, ali je bil pred sprejetjem ukrepa zaprtja šol in vrtcev opravljen tudi ustrezen test sorazmernosti glede na obravnavani vidik diskriminatornosti, in opozarjata, da je vidik spola in slabših zaposlitvenih možnosti staršev, predvsem žensk, nujno upoštevati pri nadaljnjih politikah, da bi se lahko približali želenemu cilju enake obravnave in zmanjševanju plačnih vrzeli.
Ključne besede: diskriminacija, posredna diskriminacija, plačna diskriminacija, načelo enakega plačila žensk in moških, epidemija covid-19, plačna vrzel
