Povzetek: Digitalizacija je proces prehajanja iz industrijske dobe v dobo znanja in kreativnosti, v kateri prevladuje vse digitalno. Digitalizacija lajša dostop do informacij in njihovo obdelavo ter družbo praviloma spreminja hitreje, kot spremembam lahko sledijo zakonodajalci in razlagalci predpisov. Prispevek obravnava strategijo Evropske unije in Slovenije na področju digitalizacije ter soočanje prava in pravnikov z izzivi digitalizacije; skuša odgovoriti tudi na vprašanje, ali se zakonodajalci in razlagalci predpisov ustrezno odzivajo na digitalizacijo ter kako to vpliva na razvoj družbe in potek digitalizacije. Pravna pravila, njihova razlaga in uporaba pomembno vplivajo na ta potek - digitalizacijo zavirajo ali pospešujejo. Od sprejetih pravnih pravil, od tega, kako jih uporabljajo regulatorji, še prej pa od sporočil, ki jih regulatorji javno ali kako drugače posredujejo splošni javnosti, je zato lahko odvisno, ali bodo posamezne prakse v zvezi z uporabo informacijske tehnologije in elektronskih komunikacij zaznamovale nadaljnji razvoj družbe ali pa se jih bo glavnina zavezancev vzdržala. Vse to od zakonodajalcev terja natančen razmislek, ali za presojo takih novih praks zadoščajo pravila iz veljavnega sistema pravnih pravil ali pa te prakse zahtevajo specialno oziroma celo povsem novo ureditev in umestitev v sistem pravnih pravil, ki bi upoštevala specifike posameznih praks in tehnologij, s katerimi se povezujejo. Prispevek opozori na posamezne primere dosedanjega pravnega urejanja, ki spremlja digitalizacijo, in posledice za digitalizacijo, kot izvirajo iz uporabe in razlag pravnih pravil.
Ključne besede: digitalizacija, strategija, regulacija, praksa, avtomatizacija, umetna inteligenca, podatki, tehnologija veriženja blokov, pogodbe, ekonomija
