Pri presoji, ali gre za nevarno stvar, je treba upoštevati vse okoliščine; od opredelitve stvari, narave in intenzivnosti škodne nevarnosti do presoje njene (ne)pogostosti, (ne)predvidljivosti ter (ne)običajnosti za okolico. Ključna razlikovalna okoliščina je, da mora biti pri nevarni stvari v smislu pravnega standarda večja škodna nevarnost del njene bíti, ne pa (le) posledica opustitve dolžne skrbnosti vpletenih subjektov. Zaključka ne spreminja okoliščina, da je v končni fazi tudi škoda, povezana z nevarno stvarjo, na nek način povezana z ravnanjem njenega imetnika, saj to, če že, le sproži v nevarni stvari vsebovana huda tveganja, ne spreminja pa njene (nevarne) substance.