Povzetek: V prispevku so skozi jezikovno, logično, sistematično in zgodovinsko razlago kazenske norme obravnavani nosilni elementi insiderskega delikta, vrednostno povezani s ciljem varstva zaupanja v finančne trge: predmet (notranja informacija), oseba (insider) in ravnanje (zloraba notranje informacije). V ponazoritev ključnih pravnih dilem uporabljam primere iz domače sodne in tožilske prakse ter vodilne judikate Sodišča EU. Ugotavljam, da nacionalni pravni režim sankcioniranja insiderskega delikta ni v celoti skladen z ustavnima načeloma enakosti in sorazmernosti ter ne izpolnjuje vseh minimalnih zahtev Direktive 2014/57. Nadalje opažam, da določeni deli definicije notranje informacije v pravu Unije zastirajo bistvo tega s tržnimi običaji povezanega pravnega standarda, katerega vsebinsko napolnitev bi bilo najustrezneje prepustiti sodiščem. V posamičnih zadevah iz pravosodne prakse se kažejo težave pri uporabi nekaterih temeljnih konceptov insiderskega delikta, kot so test razumnega vlagatelja, upoštevnost tržnih informacij, razlikovanje med objavo in javnostjo informacije, ločevanje med korporacijskopravnimi zavezami in tržnim pravom in podobno. K marsikateremu od teh problemov teorija ni prispevala poglobljene razprave.
Ključne besede: zloraba notranje informacije, insiderski delikt, poslovanje na podlagi notranjih informacij, notranja informacija, razkritje notranje informacije, zloraba trga, finančni instrumenti, trg finančnih instrumentov, Uredba o zlorabi trga 596/2014, Direktiva o zlorabi trga 2014/57, insider, kazensko pravo, zavarovana dobrina, blanketna norma, deskriptivni in normativni zakonski znaki, načelo enakosti, načelo določnosti, načelo sorazmernosti, skrbni pregled
