Povzetek: Uredba Sveta (EU) 2016/1103 z dne 24. junija 2016 o izvajanju okrepljenega sodelovanja na področju pristojnosti, prava, ki se uporablja, ter priznavanja in izvrševanja odločb na področju premoženjskih razmerij med zakoncema v državah članicah EU, ki sodelujejo pri okrepljenem sodelovanju, v celoti nadomešča pravila nacionalnega mednarodnega zasebnega prava (med drugim) glede mednarodne pristojnosti v sporih glede premoženjskih razmerij med zakoncema. Uredba primarno navezuje pristojnost za premoženjskopravne spore med zakoncema na dve vrsti postopkov v teku: zapuščinski postopek po umrlem zakoncu in postopek razveze, razveljavitve zakonske zveze ali prenehanja življenjske skupnosti. Tovrstna koncentracija postopkov je v vsakdanjem življenju izjemno pogosta, saj do potrebe po sodnem odločanju o premoženjskopravnem sporu med zakoncema praviloma pride zaradi smrti enega od njiju ali razpada zakonske zveze oziroma življenjske skupnosti. Navezne okoliščine, ki jih za določitev pristojnosti določa Uredba sama (pristojnost države, na ozemlju katere imata zakonca ob začetku sodnega postopka običajno prebivališče; če tega ni, na ozemlju katere sta imela zakonca zadnje običajno prebivališče, če eden od njiju ob začetku postopka še vedno prebiva tam; ali če tega ni, na ozemlju katere ima tožena stranka ob začetku postopka običajno prebivališče; ali če tega ni, katere skupno državljanstvo imata zakonca ob začetku sodnega postopka), se bodo tako uporabljale le redko. Ob tovrstnem poenotenju ureditve glede mednarodne pristojnosti pa se zaradi občutljivosti področja in različne stopnje odprtosti družb v posameznih državah odpira veliko vprašanj. Prispevek opozarja na razlike, do katerih bo v Sloveniji prišlo zaradi drugačnega nabora naveznih okoliščin v primerjavi s prej relevantnimi v ZMZPP, in predstavlja posebne institute za določitev pristojnosti, kadar se ta ne določi po splošnih pravilih.
Ključne besede: dogovor, mednarodna pristojnost, navezne okoliščine, premoženjska razmerja, Uredba 2016/1103, zakonska zveza, Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih
Title: International Jurisdiction in Matters of Matrimonial Property Regimes
Abstract: Council Regulation (EU) 2016/1103 of 24 June 2016 implementing enhanced cooperation in the area of jurisdiction, applicable law and the recognition and enforcement of decisions in matters of matrimonial property regimes determines unified rules regarding international jurisdiction for matrimonial property disputes, which are used instead of international private law of the 18 member states participating in the enhanced cooperation. Primarily, the international jurisdiction for disputes of this kind applies to two kinds of procedures in progress. Where a court of a member state is seized in matters of the succession of a spouse or to rule on an application for divorce, legal separation or marriage annulment, the courts of that state shall have jurisdiction to rule on matters of the matrimonial property regime arising in connection with that case. Because the need to decide on matrimonial property regime arises mostly in the events of the death of one of the spouses or the end of the marriage, the provisions on concentration of the procedures are to be used often. The connecting factors to determine the international jurisdiction, as provided in Regulation 2016/1103, are therefore rarely used. Because of the sensitivity of the field and different levels of development of societies in member states, the unification of regulation gives rise to many questions. The article stresses the consequences of the usage of Regulation 2016/1103 instead of the Slovenian Private International Law and Procedure Act, and interprets instruments, helping to determine the international jurisdiction when it is not possible to use general rules.
Keywords: choice of court agreement, international jurisdiction, connecting factors, property regimes, Regulation 2016/1103, marriage, Private International Law and Procedure Act
