Povzetek: Rikardijanske pogodbe (angl. Ricardian contracts) so pravnotehnološki koncept sestave, sklepanja in izpolnjevanja pogodb. Rikardijanska pogodba v enem elektronskem dokumentu združuje pogodbeno besedilo v običajnem pravnem jeziku s semantično identično različico, izraženo v strojno berljivem formaliziranem jeziku. Taka kombinacija teoretično omogoča izvršljivost pogodbe prek sodnega sistema, hkrati pa tudi avtomatizacijo izvršitvenih ravnanj, upravljanja, analize in - če je to za pogodbo relevantno - zagotavljanja skladnosti poslovanja. Prispevek se na kratko dotakne tudi tako imenovanih pametnih pogodb v verigi podatkovnih blokov (angl. smart contracts) in opozori na njihove omejitve. V nasprotju s pametnimi pogodbami rikardijanske pogodbe ne zahtevajo popolne formalizacije pogodbenih določil, temveč sestavljavcu še vedno omogočajo uporabo pomensko odprtih pravnih pojmov (na primer sklicev na standarde skrbnosti). Implementacije rikardijanskih pogodb so trenutno večinoma v fazi aplikativnih raziskav, se pa predvsem v finančni industriji (na primer na področju izvedenih finančnih instrumentov) že pojavljajo tudi delujoči sistemi. Prispevek prikaže nekaj teoretičnih vprašanj, ki jih odpira ta koncept, predvsem problematiko razvoja ustreznega formaliziranega jezika (ali jezikov) in s tem povezan problem prevedljivosti (zagotavljanje pomenske enakosti različic v naravnem in formaliziranem jeziku). Za uresničitev polnega nabora funkcionalnosti rikardijanskih pogodb bo potrebna tudi dograditev ustreznega pravnega okvira in tehnične infrastrukture, glavni izziv za širšo uveljavitev pa je trenutno pomanjkanje enotnih standardov za formalizirani jezik in podatkovne formate.
Ključne besede: rikardijanske pogodbe, pogodba kot programska oprema, avtomatizacija pogodb, tehnologija veriženja podatkovnih blokov, tehnologija razpršenih evidenc, Ethereum Virtual Machine, problem prevedljivosti, računalniško podprte pogodbe, računalniško podprto pravo, nadzorovan pravni naravni jezik
Title: Ricardian Contracts: The Future of Contract Law or a Niche Product?
Abstract: Ricardian contracts are a concept in legal technology pertaining to drafting, execution and fulfilment of legal contracts. A Ricardian contract combines, in a single electronic document, contractual matter rendered in regular natural legal language with the semantically identical version in machine-readable formalised language. Such coupling enables (in theory) the contract to be enforceable through a court system, as well as automation of its performance, management, analysis and - to the extent relevant for a particular agreement - compliance assurance. The paper also briefly touches upon the so-called blockchain "smart" contracts and highlights their limitations. In contrast to smart contracts, Ricardian contracts do not require complete formalisation of contractual provisions and still allow the drafter to use semantically open-ended legal terms (such as references to duties of care). Ricardian contract implementations are currently largely in the applied research phase; however, some functioning systems are already being deployed predominately in the financial sector (e.g. in the field of derivatives). The paper sketches certain theoretical questions related to the concept, in particular the issue of developing an appropriate formalised language (or languages) and an associated problem of translation (ensuring semantic equivalence between the natural and formalised language versions). In order to realise the full scope of functionalities offered by Ricardian contracts, legal frameworks and technical infrastructure will need to be updated, while the greatest challenge for wider adoption currently lies in the lack of common standards with respect to the formalised language and data formats.
Keywords: Ricardian contracts, contract-as-software, smart contracts, contract automation, blockchain, distributed ledger technology, Ethereum Virtual Machine, translation problem, computational contracts, computational law, controlled legal natural language
