Povzetek: Zakon o kmetijskih zemljiščih (ZKZ) ureja poseben krog predkupnih upravičencev, ki imajo po zakonu prednost pri nakupu kmetijskih zemljišč, ter tudi poseben postopek prodaje kmetijskih zemljišč - oboje s ciljem zagotavljanja kontinuitete kmetijske obdelave, ohranjanja zmogljivosti za kmetijsko proizvodnjo ter kulturne krajine in socialnih skupnosti na podeželju. Posebnosti v prometu s kmetijskimi zemljišči so torej vzpostavljene v javnem interesu in so kot take skladne s temeljnimi izhodišči pravnega reda le toliko, kolikor tem ciljem sledijo v skladu z omejitvami, ki jih postavlja splošno načelo sorazmernosti. V tej zvezi je zavzeto stališče, da vse situacije, v katerih kot kupec kmetijskih zemljišč nastopa tako imenovani slamnati mož - ki kmetijskega zemljišča ne kupuje zase, temveč za tretjega, prikritega kupca -, pomenijo zlorabo zakonskih predkupnih pravic, kar v postopkih, ki se vodijo v zvezi s prometom s kmetijskimi zemljišči, ne bi smelo biti spregledano. Članek pa podaja tudi razmislek o nekaterih določbah ZKZ, ki na eni strani čezmerno podrejajo nekatere življenjske situacije posebnim pravilom za promet s kmetijskimi zemljišči; po drugi strani pa s preširoko definiranim krogom predkupnih upravičencev omogočajo špekulativne posle s kmetijskimi zemljišči.

Ključne besede: kmetijska zemljišča, prodaja kmetijskih zemljišč, promet s kmetijskimi zemljišči, predkupna pravica, zloraba pravice, slamnati kupec, ZKZ, obid zakona