Povzetek: Sodbi nižjih sodišč nimata razlogov o tem, zakaj neizdelava sanacijskega programa ni utemeljen razlog za razrešitev direktorja. Poleg tega svoje odločitve ne opirata na sklep nadzornega sveta, ki je razrešitev direktorja utemeljil s štirimi točkami, od katerih je bila obravnavana samo ena, obe sodišči pa stojita na stališču, da tožena stranka razloga razrešitve v svojem sklepu ni navedla. To je v nasprotju s samo listino v spisu. Oboje predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.