Prvi del prispevka se loteva stanja glede korupcije v Sloveniji in opozarja na potrebo po krepitvi KPK in dopolnitvi zakonodaje, ki ureja njen položaj in pristojnosti, pa tudi na potrebo po učinkovitejšem varstvu človekovih pravic prizadetih in nadzoru nad delom KPK. V drugem delu je obravnavano koruptivno lobiranje na treh področjih: na področju dimnikarske dejavnosti je prikazano tako s korupcijskimi tveganji obremenjeno vplivanje koncesionarjev na oblastno odločanje kot pozitivne aktivnosti civilnodružbenih gibanj, ki so jih ustanovili nezadovoljni uporabniki dimnikarskih storitev; prikazan je razvoj pravil in omejitev na področju lobiranja v Evropskem parlamentu, ki so se uveljavile kot odgovor na korupcijske afere in škandale; ter analizirana korupcijska tveganja pri nastanku in delovanju ene od slovenskih političnih strank. V prvem delu je podana splošna slika korupcijskih tveganj v Sloveniji, drugi del pa je namenjen konkretnim pojavnim oblikam koruptivnega lobiranja.