Sodišče na podlagi prvega odstavka 260. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) lahko odredi predhodne odredbe, ki so taksativno naštete v točkah 1 do 6. Med njimi je tudi prepoved organizaciji za plačilni promet, da bi dolžniku ali komu drugemu po njegovem nalogu z njegovega računa izplačala denarni znesek, za katerega je odredilo predhodno odredbo. Analiza 260. člena ZIZ pokaže, da zakon za predhodne odredbe pri premičninah, denarnih terjatvah in drugih premoženjskih oziroma materialnih pravicah po 1. do 3. točki prvega odstavka 260. člena ZIZ uporablja izraz "rubež", za prepoved organizaciji za plačilni promet po 4. točki prvega odstavka 260. člena ZIZ pa zakon ne uporablja tega izraza. Pri vseh drugih oblikah predhodne odredbe, razen pri prepovedi organizaciji za plačilni promet, je nesporno, da upnik na podlagi izdane predhodne odredbe pridobi zastavno ločitveno pravico na zarubljenih stvareh. Postavlja se vprašanje, ali gre pri prepovedi organizaciji za plačilni promet po 4. točki prvega odstavka 260. člena ZIZ prav tako za sklep o rubežu, z vsemi pravnimi učinki rubeža, zaradi katerih nastane zastavna ločitvena pravica na teh sredstvih na podlagi predhodne odredbe.