Avtor na podlagi analize izbranih najvplivnejših sodnih primerov ter teoretičnih pogledov, v povezavi z normativno podlago ter nekaterimi drugimi relevantnimi dokumenti, predstavi razvoj razumevanja koncepta cenovnega plenilstva v EU in ZDA. Ugotavlja doktrinarne razlike pristopov predvsem glede vprašanja nadomestitve izgub in izključitvenega namena ter podobnosti pri presoji stroškov, ki naj služijo kot merilo. Avtor ugotavlja, da cenovno plenilstvo v EU pomeni predvsem izključnostno cenovno zlorabo, v ZDA pa tudi izkoriščevalsko cenovno zlorabo.