Iz pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave izhaja pravica navajati dejstva in predlagati dokaze, biti prisoten pri izvedbi dokazov, postavljati vprašanja pričam in izvedencem in biti seznanjen z rezultati dokazovanja. Pravica do dokaza pa je lahko omejena, če je to potrebno zaradi varstva pravic drugih ali v javnem interesu, vendar mora zakonodajalec pri tem upoštevati načelo sorazmernosti in skrbno pretehtati, kateri pravici je treba dati prednost. Avtorica obravnava posamezne omejitve pravice do dokaza in na koncu poudari, da mora sodišče pri razlagi zakona vzpostaviti ustrezno ravnovesje med kolidirajočimi pravicami in drugimi pravno zavarovanimi interesi.