Avtor v prispevku s pomočjo ekonomske analize prava analizira učinkovitost pravnih pravil slovenskega prava, ki varujejo enakovrednost pogodbenih dajatev, pri čemer analizira zgolj neenakost dajatev kot posledico predpogodbene asimetrije informacij. Kot osnovo za analizo avtor postavlja izhodišče, da bi morale stranke imeti dolžnost razkritja predpogodbenih informacij, pri čemer pa strankam ni treba razkriti načrtno pridobljenih produktivnih informacij. Skozi analizo avtor ugotavlja, da so pravni instituti, ki varujejo enakost pogodbenih dajatev, le delno učinkoviti in bi bila zato s pravno-ekonomskega stališča dobrodošla delna prenova. Pri tem analiza sodne prakse nakazuje na zelo restriktivno interpretacijo oziroma uporabo omenjenih institutov v sodni praksi, kar povečuje ekonomsko učinkovitost pravnega sistema.