Ustavna obtožba ima poleg pravnega pomena tudi izrazit političen pomen. Slednji je zelo izpostavljen predvsem zato, ker so v postopek na podlagi ustavne obtožbe vpleteni nosilci javnih funkcij najvišje ravni, med katerimi sta tudi predsednik države ali predsednik vlade. Poleg tega politični značaj tega instituta dodatno krepi dejstvo, da so v postopek ustavne obtožbe vedno vključeni tudi drugi pomembni politični dejavniki in subjekti, predvsem politične stranke, ki tvorijo parlamentarno koalicijo in opozicijo. Čeprav ustavna obtožba ustavnopravno ni zasnovana kot politično sredstvo parlamentarne opozicije nasproti vladi ali predsedniku države (kadar tega opozicija šteje za političnega nasprotnika), pa ima v politični praksi praviloma prav to funkcijo. Zato je še posebej pomembno preprečevati zlorabe ustavne obtožbe ter težiti k temu, da se ta institut uporablja v skladu s svojim ustavnim namenom.