V prispevku je prikazan vpliv, ki ga imata ustavnosodna praksa in praksa delovnih sodišč, bodisi neposredno bodisi posredno, na razvoj delovnega prava, predvsem na urejanje instituta prenehanja delovnega razmerja po prej veljavni delovnopravni zakonodaji, kakor tudi na razvoj instituta prenehanja pogodbe o zaposlitvi po novi delovnopravni zakonodaji. Po naši pravni ureditvi skrbi za enotno sodno prakso Vrhovno sodišče RS, zato je za razvoj delovnega prava posebej pomembna njegova praksa. Pomen argumenta precedensa seveda ni le v zagotavljanju enakosti pred zakonom, temveč tudi pravne varnosti, saj zagotavlja jasnost in predvidljivost sodnega odločanja.