Primarno odgovornost za zagotovitev varstva človekovih pravic nosijo redna sodišča in stranke pred temi sodišči. Ni treba, da bi bila za zagotovitev tega cilja kršitev človekovih pravic določena kot nov pritožbeni ali revizijski razlog. Prav tako ni treba, da bi revizija v vsakem primeru bila dopustna, če stranka zatrjuje kršitev človekovih pravic. Odgovornost sodišč je tudi, da vedno premislijo, ali je zakon, ki ga morajo uporabiti, v skladu z Ustavo. Če sodišče meni, da ni, mora sprožiti postopek pred Ustavnim sodiščem, svojo oceno o protiustavnosti zakona pa ob tem ustrezno obrazložiti.