Članek obravnava problematiko osebnega stečaja potrošnikov v slovenskem pravu. Avtor najprej analizira namen pravnega instituta in cilje, ki jih ta ima v družbi. Pri tem upošteva tudi primerjalnopravno metodo in ureditve v primerljivih pravnih redih. V drugem delu prispevka avtor prikaže delovanje postopka osebnega stečaja potrošnika in odpusta obveznosti v slovenski pravni ureditvi. V tretjem delu prispevka pa sledi ekonomska analiza spodbud dolžniku, da skuša v postopku odpusta obveznosti doseči čim večje poplačilo dolžnika. Ta analiza kaže, da upniki maksimirajo svoje poplačilo v sistemu, kjer ni odpusta dolga, tako dolgo, dokler skupna višina dolžnikovega dolga ne doseže stopnje, ko dolžnik ni več motiviran za sodelovanje in začne aktivno ovirati poplačilo upnikov. Zato bi bila še primernejša ureditev, kjer bi se dolžniku postavilo jasen in njegovim sposobnostim prilagojen ciljni znesek delnega poplačila dolga, ki je pogoj za odpust preostanka obveznosti (podobno kot v avstrijski ureditvi).