Nevralgične točke slovenskega (pred)kazenskega postopka z vidika…
Povzetek: Slovensko kazensko pravo je pred pomembnimi prelomnicami. Čas, ko si storilci (bolj ali manj hudih) kaznivih dejanj pomagajo z najnaprednejšo tehnologijo in strokovnjaki na različnih področjih, ko imajo hudodelske združbe neomejene vire, medtem ko organ odkrivanja deluje s številnimi zakonskimi in tehničnimi omejitvami, kliče po družbenem diskurzu o tem, v katero smer naj kot država zavijemo, ali bomo učinkovito in (predvsem) hitro izvajali kazenske postopke ter bodo sodišča (bodisi z obsodilnimi bodisi z oprostilnimi) sodbami zaključevala postopke ali pa se bo slovenski kazenski postopek še naprej počasi razkrajal. Spremembe so nujne tako na področju kazenskega materialnega kot tudi procesnega prava. In sicer v smeri oblikovanja inkriminacij posebnega dela s čim bolj temeljnimi, bazičnimi miselnimi izhodišči za zajemanje neprava ravnanja in neprava uspeha, saj le take jasne in pomensko polne norme prispevajo k zavedanju o negativni moralni in družbeni zavržnosti dejanja kot celote. Hkrati pa je nujna široka družbena razprava o prenovi slovenskega kazenskega postopka, saj trenutno stanje ne omogoča učinkovitega sojenja, zlasti v najzahtevnejših zadevah, ki pa pomenijo lakmusov papir pravnosti naše države.
Ključne besede: Kazenski zakonik, Zakon o kazenskem postopku, organ pregona, spremembe KZ-1, reforma ZKP, nepravo delikta
Naročite članek
Elektronski naslov
Sporočilo
S posredovanjem mojih osebnih podatkov soglašam, da se le-ti uporabijo za namen obravnave tega naročila.
