Povzetek: Avtorja obravnavata nekatere pravne probleme uporabe in-house izjeme od javnega naročanja, ki jih je Računsko sodišče Republike Slovenije (računsko sodišče) zaznalo pri reviziji DRI upravljanje investicij, d. o. o. (DRI), kot notranjega izvajalca za državne organe in druge osebe javnega prava v letu 2020. Najprej je pojasnjena in-house izjema glede na javnonaročniške predpise, kar vključuje razpravo o bistvu koncepta notranjega izvajalca, kot izhaja iz sodne prakse Sodišča Evropske unije (SEU), in posebnostih tolmačenja pogoja glede obvladovanja, ko gre za javne naročnike na ravni države, in pri obvladovanju prek vmesnega »agenta države«. Ta del vključuje tudi predstavitev omejitev pri horizontalni oddaji in-house naročil pri obvladovanju s strani več javnih naročnikov. Drugi del prispevka obravnava nekatere pravne vidike uporabe in-house izjeme, ki presegajo javno naročanje. Gre za kritičen pogled na državna podjetja in notranje izvajalce kot njihovo specifično (pod)obliko glede na svobodno gospodarsko pobudo (74. člen Ustave Republike Slovenije - URS) in pravila o dobrem korporativnem upravljanju državnih podjetij, kot izhajajo iz Zakona o Slovenskem državnem holdingu (ZSDH-1) in Smernic OECD (2024).
Ključne besede: javno naročanje, in-house izjema, družbe v državni lasti, pogoj obvladovanja, agent države, horizontalna oddaja, svobodna gospodarska pobuda, državna intervencija, korporativno upravljanje, depolitizacija upravljanja državnih podjetij
Title: Legal Issues Concerning the Wide Use of the In-House Exception in Public Procurement
Abstract: In the first part of the paper, the authors discuss some legal issues regarding in-house public procurement at the state level, which arose during the audit of the state-owned enterprise DRI as an in-house entity for » state and bodies governed by public law« implemented by the Court of Audit of the Republic of Slovenia in 2020. They explain the concept of the in-house entity according to the case law of the Court of Justice of the European Union and some specifics of the interpretation of the control criterion in the case of contract authorities at the state level and when control is exercised by a »state agent«. They also point out limitations to the exception in the cases of horizontal award when several authorities jointly control the in-house entity. The second part of the paper discusses some legal aspects of the use of the in-house exception, which go beyond public procurement. It offers a critical view of state-owned enterprises and in-house entities as their specific (sub)form in the light of free economic initiative (Article 74 of the Constitution of the Republic of Slovenia) and the rules on good corporate governance of state-owned enterprises, as derived from Slovenian Sovereign Holding Act (ZSDH-1) and OECD Guidelines (2024).
Keywords: public procurement, in-house exception, state-owned enterprises, control criterion, state agents, horizontal award, free economic initiative, state intervention, corporate governance, depoliticisation of management of state owned enterprises
