Tožnica je v tej pravdi uveljavljala denarni zahtevek, katerega je utemeljevala na obogatitveni podlagi. Sklicevala se je na tipsko pogodbeno razmerje med pravdnima strankama v obliki finančnega leasinga, v katerem je tožeča stranka nastopala kot leasingojemalec, tožena stranka pa kot leasingodajalec. Podlago za tožbeni zahtevek je gradila na predpostavki, da je prišlo do razveze pogodbe o finančnem leasingu, potem ko je pretežni del vrednosti predmeta leasinga že odplačala, na poziv toženke pa ji je vrnila predmet leasinga, katerega vrednost presega neodplačan del pogodbene obveznosti.