Avtor v prispevku osvetljuje institut objektivne utemeljitve, kot ga razume konkurenčno pravo Evropske unije. V tem pogledu pojasni, da se lahko podjetje s prevladujočim tržnim položajem z uspešnim sklicevanjem na objektivno utemeljitev izogne odgovornosti za zlorabo prevladujočega tržnega položaja, čeprav je njegovo ravnanje izpolnilo njene znake. Vsebinsko je objektivne utemeljitve mogoče deliti na tri kategorije, namreč na tiste, ki so utemeljene (1) na legitimnem poslovnem delovanju podjetja, (2) na povečani učinkovitosti in (3) na razlogih v javnem interesu. Iz sodne prakse Sodišča Evropske unije in administrativne prakse Evropske komisije je mogoče izluščiti pogoje, ki morajo biti izpolnjeni za uspešno sklicevanje na objektivno utemeljitev, namreč legitimnost cilja, ki ga ravnanje zasleduje, ter razumnost in proporcionalnost slednjega.