Povzetek: V prispevku avtor obravnava stvarnopravne vidike postavitve in obratovanja vetrnih elektrarn (vetrnih turbin). Tu se postavljata dve ključni vprašanji. Prvo je vprašanje stvarnopravnega odnosa med vetrno turbino in nepremičnino, na kateri stoji. Drugo, ki je povezano s prvim, pa je vprašanje stvarnopravnega zavarovanja terjatev na vetrnih turbinah. Avtor ugotavlja, da so vetrne turbine v večini primerov pritikline nepremičnin. Če gre za vetrne turbine, ki so deli parkov vetrnih elektrarn, ali če oskrbujejo z elektriko objekte zunaj električnih omrežij pa se lahko kvalificirajo kot sestavine. Glede zavarovanja terjatev je treba ločevati med vetrnimi turbinami, ki so postavljene na lastnih nepremičninah in vetrnimi turbinami, ki so postavljene na tujih nepremičninah. V prvem primeru so vetrne turbine predmet hipoteke na nepremičnini, ne glede na to ali gre za sestavine ali za pritikline. Če so vetrne turbine postavljene na tujih nepremičninah in gre za sestavine, pa obstaja možnost, da investitor zanje pridobi stavbno pravico, ki jo lahko samostojno obremeni s hipoteko. Če vetrne turbine niso sestavine, temveč pritikline, se nanje ne more raztezati morebitna hipoteka na nepremičnini, temveč se v pravnem prometu obravnavajo kot samostojne premične stvari in so kot takšne lahko predmet neposestnih premičninskih zavarovanj.

Ključne besede: nepremičnina, premičnina, sestavina, pritiklina, stavbna pravica, vetrna turbina, hipoteka, neposestna zastavna pravica, fiduciarna lastnina, pridržek lastninske pravice