Povzetek: Znanstveniki opozarjajo, da je zaradi podnebnih sprememb poplavljanje rek ena najbolj pretečih naravnih nesreč, katerih pogostost bo vedno večja. Poplave so po nekaterih podatkih najbolj uničujoča naravna nesreča, ki je prisotna po celem svetu, posledice pa so uničena infrastruktura in kmetijske površine ter resen vpliv na človekovo zdravje in življenje. Poplav žal ne moremo preprečiti, lahko pa jih predvidimo in se nanje ustrezno pripravimo. Kot del prilagajanja na poplave se razvijajo številni sistemi umetne inteligence (UI), ki analizirajo različne podatke od količine padavin, pretoka reke, geološke strukture rečnega bazena, satelitskih posnetkov do preteklih primerov poplav ter pripravijo simulacije modelov prihodnjih poplavljanj. Na njihovi podlagi lahko za nekaj dni vnaprej predvidijo potek dvigovanja rečne gladine v primeru resnejšega deževja, obseg in resnost poplav. Njihov namen je pomagati odločevalcem v državi pri pripravi ustreznih ukrepov za preprečevanje ali vsaj zmanjšanje škode zaradi poplav ter ustrezno obveščanje prizadetega prebivalstva. Prispevek predstavi različne oblike sistemov UI za predvidevanje in preprečevanje poplav. Opozori na številne izzive pri uporabi teh sistemov, kot so pristranskost, pomanjkljivo podatkovje, nerazložljivost pridobljenih rezultatov in nepredvidljivost rezultatov. Ti izzivi vplivajo na pridobljene rezultate, prav tako pa vplivajo na (ne)zaupanje odločevalcev v te rezultate, kar se lahko kaže v tem, da odločevalci rezultatov, pridobljenih s sistemi UI, ne upoštevajo in se posledično neustrezno pripravijo na prihajajoče poplave. Kdo v takšnem primeru odgovarja za nastalo materialno škodo, za posledice za človeško zdravje in življenja ter kršitve temeljnih človekovih pravic?
Ključne besede: poplave, odgovornost države, sistemi umetne inteligence, predvidevanje, preprečevanje škode
