Povzetek: Avtor najprej analizira dopustnost ukrepov kontrole cen, ki določijo najvišjo ceno dobave električne energije ali zemeljskega plina. Ugotavlja, da je ta ukrep, kot je določen v Uredbi o določitvi cen električne energije, neskladen z direktivo o notranjem trgu z električno energijo, medtem ko za ukrep kontrole cen plina tega ni mogoče trditi. Hkrati argumentira, da ustavnoskladna razlaga 14. člena Zakona o kontroli cen zahteva, da država zagotovi dobaviteljem primerno nadomestilo za stroške dobave in izgubljen donos. Kot kriterije za izračun predlaga kriterije primera Altmark.
