Povzetek: V prispevku je nakazano razmerje med socialnimi pomočmi in pravicami iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, predvsem s poudarkom na socialnih korektivih v pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Pokojnina je ekonomska kategorija z elementi solidarnosti, ki jih je v sistemu obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja veliko, z najnovejšimi spremembami ZPIZ-2 vse več in v večjem obsegu. Pokojninski sistem ima in mora ohraniti temelje v zavarovanju, zato morajo biti pravice odmerjene v odvisnosti od obdobja vključenosti, od predhodnega plačila prispevkov ter njihove višine, kar pomeni, da se z najnovejšimi spremembami oziroma poskusi sprememb že oddaljujemo od temeljnih načel sistema. Socialni korektivi v sistemu obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja so: najpomembnejši je vsekakor odmera pokojnine od najnižje pokojninske osnove, potem sledijo zagotovljena pokojnina, najnižja pokojnina, zagotovljen znesek invalidske pokojnine, tudi odmera od najvišje pokojninske osnove, varovalke pri odmeri vdovske, družinske in invalidske pokojnine ter nadomestil iz invalidskega zavarovanja. Med socialne korektive vsekakor spada tudi letni dodatek, saj večjega dobijo tisti, ki so manj vplačevali v sistem. Predvsem nekateri predlogi amandmajev Levice v Državnem zboru, in sicer vezava višine najnižje pokojnine ter zagotovljene pokojnine v pokojninskem sistemu na institut kratkoročnih minimalnih življenjskih stroškov in minimalnih življenjskih stroškov, ki sta instituta socialnovarstvenih prejemkov, so neprimerni in grobo posegajo v sedanji sistem in ga rušijo. Od leta 2017, ko je bila 1. 10. 2017 z ZPIZ-2C uvedena zagotovljena pokojnina za prejemnike starostne in invalidske pokojnine z doseženo tako imenovano polno pokojninsko dobo, se je začela primerjava s cenzusom za varstveni dodatek, ki je od uveljavitve nove socialne zakonodaje 1. 1. 2012 socialnovarstveni prejemek. Pred tem je bila to pravica v sistemu obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Nesprejemljivo je bilo, da je bil cenzus za varstveni dodatek, ki je v letu 2017 znašal 470,76 evra, višji od starostne pokojnine, odmerjene od najnižje pokojninske osnove za tako imenovano polno pokojninsko dobo. Zato se je uvedla zagotovljena pokojnina v višini 500 evrov. Socialnovarstveni prejemki so se od leta 2017 bistveno bolj povečali kot pokojnine, kar je pomenilo, da je cenzus za varstveni dodatek spet presegel znesek zagotovljene pokojnine, kar je bilo spremenjeno z ZPIZ-2I z veljavnostjo od 1. 5. 2021, ko znaša zagotovljena pokojnina 620 evrov, cenzus za varstveni dodatek pa 591,20 evra. Poudariti je treba, da se v sistemu obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja ne sme reševati socialnovarstvena politika.
Ključne besede: socialni korektiv, najnižja pokojninska osnova, zagotovljena pokojnina, najnižja pokojnina, socialnovarstveni prejemki, cenzus za varstveni dodatek
