Povzetek: Prispevek predstavlja, kdo in kako lahko zastopa glas okolja in narave v upravnih in sodnih postopkih ter kako je mogoče varovati ustavno pravico do zdravega življenjskega okolja s primeri iz prakse. Ključni instrumenti varovanja okolja so strateške presoje vplivov planov oziroma programov na okolje in naravo (izvajajo se že v fazi prostorskega načrtovanja), presoje vplivov projektov oziroma posegov na okolje in naravo (praviloma se izvaja skupaj s postopkom gradbenega dovoljenja) ter končno dovoljevanje obratovanja posameznih objektov (določa obseg dovoljenega onesnaževanja). Večino pravne prakse sestavljajo upravni postopki, saj je treba okolje in naravo varovati pred škodljivimi posegi v najzgodnejši fazi dovoljevanja teh posegov. Zoper onesnaževalce so možni civilni postopki, dosleden in angažiran inšpekcijski nadzor ter tudi kazenski pregon. Za povzročitelje škode je določen poseben postopek ugotavljanja in sanacije okoljske škode. Ustavnost in zakonitost posameznih predpisov presoja Ustavno sodišče, najpogosteje zaradi kršitev ratificiranih konvencij ali EU-direktiv. Posebno vlogo pri varstvu okolja ima tudi varuh človekovih pravic. Prispevek je namenjen predvsem odvetnikom in pravnikom praktikom za učinkovitejšo uporabo pravnih sredstev na področju varstva okolja, narave, prostorskega načrtovanja in dovoljevanja graditve, pa tudi drugim, da jim postane pravno varstvo okolja bolj domače.
