Pravna narava in vsebina korporacijskega vrnitvenega zahtevka…
Povzetek: V skladu s stališčem nemškega Zveznega sodišča v letu 2013 (BGH II ZR 179/12) pogodba, ki je podlaga za prikrito vračilo vložka, ni nična. Pogodbeni stranki lahko pogodbo soglasno prilagodita tržnim razmeram. Če ne dosežeta soglasja in sta pogodbo že izpolnili, lahko obe pogodbeni stranki zahtevata izpolnjeno nazaj ob analogni uporabi par. 346 BGB, katerega namen je vzpostavitev prejšnjega stanja (restitucija). Takšen zaključek odstopa od razširjene teorije in sodne prakse v Avstriji in Sloveniji, po kateri je pogodba v takih primerih nična, zaradi česar lahko obe pogodbeni stranki zahtevata nazaj že izpolnjeno. Vendar je skladno z zakonodajo namen družbinega zahtevka v restituciji, medtem ko ima delničarjev zahtevek obogatitveni značaj. Položaj v Sloveniji naj bi sledil nemškemu stališču, saj tudi slovensko pravo družb določa posebno sankcijo za kršitev izplačilne prepovedi, to je vrnitev prepovedanih plačil. Kljub temu pravne posledice še vedno ne bi bile enake, saj se ureditev obligacijskega prava v Sloveniji (in Avstriji) razlikuje od nemške ureditve.
