Povzetek: Preiskava računovodskih izkazov (iz preteklosti) je posel dajanja omejenega zagotovila, ki ga opravi revizor tako, da v njem izrazi sklep o računovodskih izkazih, ki so predmet preiskovanja. Revizija računovodskih izkazov je po drugi strani posel dajanja sprejemljivega zagotovila, v katerem revizor izrazi mnenje o računovodskih izkazih, ki so predmet revidiranja. Ker gre v obeh primerih za posel dajanja zagotovila, je njun namen ta, da se poveča zaupanje predvidenih uporabnikov računovodskih izkazov v računovodske izkaze, ki jih je pripravil subjekt preiskovanja oziroma revidiranja. Pri izvedbi posla preiskave računovodskih izkazov in pripravi poročila o opravljeni preiskavi računovodskih izkazov mora revizor uporabiti Prenovljeni Mednarodni standard poslov preiskovanja (z oznako 2400, izdan leta 2012), naslovljen kot Posli preiskovanja računovodskih izkazov iz preteklosti, medtem ko mora pri izvedbi posla revizije računovodskih izkazov in pripravi poročila o opravljeni reviziji uporabiti Mednarodne standarde revidiranja. Obstajajo še druge (pomembne) razlike med posloma preiskave in revizije računovodskih izkazov. Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) v 57. členu hkrati ureja revizijo in preiskavo računovodskih izkazov, pri čemer pa preiskava računovodskih izkazov ni podrobno zakonsko urejena, določeni so le zavezanci za preiskavo računovodskih izkazov in rok, v katerem mora biti opravljena. V prispevku so predstavljene revizorjeva preiskava računovodskih izkazov, njene lastnosti, še posebej v primerjavi z revizijo teh izkazov, ter zakonska ureditev obravnavane preiskave.
Ključne besede: preiskava, preiskava računovodskih izkazov, revizorjevo poročilo, revizorjev sklep, omejeno zagotovilo, pravila revidiranja, Mednarodni standard poslov preiskovanja, Zakon o revidiranju, Zakon o gospodarskih družbah, slovenska ureditev
