Tožencu ni mogoče očitati kršitve načela sočasnosti, ker je za način izpolnitve pogodbe predlagal deponiranje dovolila pri notarju. Tožnik predlaganega načina izpolnitve (neutemeljeno) ni sprejel, ampak je predlagal, da je toženec tisti, ki naj deponira kupnino pri notarju. Ker obrazloženo glede hrambe listin velja tudi za hrambo denarja, je bil njegov predlog sicer skladen z načelom sočasnosti, vendar pa je tožbeni zahtevek pravilno zavrnjen. Na pravne posledice iz 105. člena OZ se namreč lahko sklicuje le pogodbi zvesta stranka, tožnika pa za takšnega ni mogoče šteti, saj svoje glavne obveznosti v skladu z načelom sočasnosti ni izpolnil.