Povzetek: V prispevku so opredeljeni pojmi neodvisnost, potencialno nasprotje interesov in nasprotje interesov, vsi v zvezi s člani nadzornega sveta, ter analizirane določbe zakonov in priporočila kodeksov v zvezi z njimi. Nekateri pravni viri teh pojmov sploh ne definirajo (na primer ZGD-1), definicije v pravnih virih (zlasti kodeksih) pa se med seboj razlikujejo. Na splošno je neodvisnost mogoče razumeti kot odsotnost trajnejše povezave s katerokoli tretjo osebo oziroma entiteto, ki bi lahko vplivala na člana nadzornega sveta pri konkretnem ravnanju oziroma odločanju tako, da bi večkrat ravnal pristransko oziroma odločil v nasprotju z interesom družbe. Potencialno nasprotje interesov je položaj, v katerem obstajajo v zvezi s članom nadzornega sveta ali kandidatom za člana nadzornega sveta okoliščine, ki bi ga lahko kot člana nadzornega sveta pripeljale v nasprotje interesov, če in ko bi nadzorni svet sprejemal konkretne odločitve z vsebino, ki je v zvezi s takimi okoliščinami. Odvisnost je najbolj tipičen primer relevantnega dlje časa trajajočega potencialnega nasprotja interesov. Za nasprotje interesov gre, ko se posamezen član nadzornega sveta pri konkretnem ravnanju oziroma v zvezi s konkretno odločitvijo dejansko znajde v primežu dveh nasprotujočih si interesov, to je interesa družbe, v skladu s katerim je dolžan ravnati na podlagi korporacijskopravnega razmerja z družbo, in svojega zasebnega interesa. Cilj vseh treh institutov je varovati dobro družbe pa tudi zaupanje v nadzorne svete in njihovo delo. Pri tem je namen instituta neodvisnosti in potencialnega nasprotja interesov preprečiti obstoj ali zmanjšati število položajev, ki bi prepogosto vodili v pomembna dejanska nasprotja interesov, namen instituta nasprotja interesov pa urediti potrebno ravnanje, če do nasprotja interesov pride (zlasti izločitev iz glasovanja in razprave). Kot problematično avtor označi tudi zahtevo kodeksov po neodvisnosti članov nadzornega sveta od večinskega delničarja, saj gre za inherentno potencialno nasprotje interesov, ki izhaja iz zakonsko predvidene interesne sestave nadzornih svetov. Interes družbe se v konkretnem primeru izkristalizira tudi prek razprave o tem, kakšne interese imajo glavni deležniki družbe (lastniki in delavci).
Ključne besede: neodvisnost, potencialno nasprotje interesov, nasprotje interesov, nadzorni svet, dolžnost zvestobe družbi
