Povzetek: Vloga državnega sodišča v arbitraži temelji na načelu sodnega nevmešavanja v arbitražni postopek, sodišče pa v arbitraži opravlja predvsem podporne in kontrolne funkcije, za katere arbitraža kot subjekt zasebnega prava nima pooblastil. Pomembna izjema od načela nevmešavanja sodišča v arbitražni postopek je področje začasnih ukrepov, ki so izdani v podporo arbitražnemu postopku, saj lahko takšne ukrepe pogosto izdata tako sodišče kot arbitraža, njuna pristojnost na tem področju je zato paralelna. Določitev foruma, ki bo v konkretnem primeru omogočil učinkovitejše varstvo pravic z začasnimi ukrepi, je odvisna od številnih okoliščin, ki v času sklepanja arbitražnega dogovora morda niti niso predvidljive. Zato je pomembno, da stranki arbitražni dogovor glede začasnih ukrepov oblikujeta na način, ki bo po eni strani fleksibilen in ne bo zapiral možnosti za angažiranje enega ali drugega organa, po drugi strani pa bo na predvidljiv način uredil porazdelitev pristojnosti med sodiščem in arbitražo in s tem preprečil morebiten kompetenčni spor med njima. Zastoji v postopku in izdaja nasprotujočih si odločitev o začasnem ukrepu s strani sodišča in arbitraže lahko namreč v času, ko je nujno potrebno hitro ukrepanje, popolnoma izničijo namen zavarovanja, ki ga nudi institut začasnih ukrepov, predlagatelju pa povzročijo dodatno škodo. V prispevku so predstavljeni pogoji, pod katerimi imata sodišče in arbitraža pristojnost za izdajo začasnih ukrepov, analizirane okoliščine, v katerih je smiselno, da je pristojnost za izdajo začasnih ukrepov bodisi porazdeljena med oba subjekta bodisi podeljena le enemu izmed njiju, na koncu pa tudi obravnavana različna stališča o dopustnosti dogovora o izključitvi pristojnosti sodišča iz postopka z začasnimi ukrepi ter vpliva tovrstnih dogovorov na kompleksno razmerje med načelom avtonomije strank in pravico do sodnega varstva. Ključne besede: začasni ukrepi, arbitraža, podporne funkcije sodišča, pristojnost za izdajo začasnih ukrepov, paralelna pristojnost, izključna pristojnost, subsidiarna pristojnost, omejen dostop do sodišča, kompetenčni spor, pogodbena izključitev pristojnosti, načelo avtonomije strank, pravica do sodnega varstva