Povzetek: Po uvodni predstavitvi razvoja aktivne legitimacije za izbrisno tožbo sta v prispevku podrobneje obdelani dve širitvi aktivne legitimacije, ki ju je vpeljala sodna praksa. Najprej je obravnavano vprašanje, ali je sodna praksa utemeljeno razširila upravičenje za vložitev izbrisne tožbe tudi na originarne pridobitelje pravic, nato pa se prispevek osredotoči na dilemo, ali lahko izbrisno tožbo vložijo tudi upniki (imetniki terjatev, ki na dolžnikovi nepremičnini nimajo nobene /ne stvarne ne obligacijske/ pravice). V zaključnem delu prispevka so predstavljena še nekatera vprašanja, ki se pojavljajo v zvezi s priznavanjem izbrisnega upravičenja upniku v stečajnem postopku. Ključne besede: izbrisna tožba, materialno neveljavna vknjižba, aktivna legitimacija za izbrisno tožbo, vknjiženi imetnik pravice, originarni pridobitelj, predkupni upravičenec, prvi pridobitelj v primeru večkratnega razpolaganja z nepremičnino, imetnik terjatve (upnik), izbrisna tožba po ZFPPIPP