Povzetek: Zavezujoča informacija je akt, ki ga je slovenski zakonodajalec po tujih vzorih uvedel v našo ureditev z Zakonom o davčnem postopku leta 2006, ob bok carinskim informacijam kot upravnim odločbam po pravu EU. Zavezujoča informacija pa se izda v posamični zadevi, a na podlagi bodočih oziroma potencialnih dejstev, zato je njena pravna narava hibridna, saj je akt abstrakten, a individualen. Praksa pri nas kaže, da je davčni organ dokaj restriktiven pri informiranju, kar vodi v nizko stopnjo uporabe instituta in vrsto nejasnosti. Namen članka je določiti prevladujoče elemente za opredelitev pravne narave (davčne) zavezujoče informacije skozi teoretične elemente pravnih aktov, da bi povečali njeno uporabo. Zaradi pravnih učinkov določenega pravnega in zlasti sodnega varstva nad davčnimi akti zavezancem pač ne gre odrekati, naj bo prek razumevanja, da je zavezujoča informacija upravni predpis ali upravna (pred)odločba. Pri tem gre kot vodilo upoštevati cilj, ki ga ima zavezujoča informacija, tj. primarno povečanje pravne in siceršnje varnosti investitorjev na slovenskem in evropskem trgu. Ključne besede: pravna varnost, davčni postopek, zavezujoča informacija, upravni predpis, upravna (pred)odločba, sodno varstvo, Slovenija, EU