Povzetek: Prispevek postavlja analitični okvir za presojo statusa subjektov po pravilih javnega naročanja, ki niso organizirani v pravnih oblikah, tipičnih za osebe javnega prava. Ključna je presoja, ali v konkretnem primeru obstajajo okoliščine, ki izkazujejo, da tak subjekt zadovoljuje potrebe splošnega interesa, ki niso industrijske ali poslovne narave. Katere so te okoliščine na splošno, izhaja iz sodne prakse Sodišča EU, ki je v prispevku podrobneje analizirana. Sodna praksa, vzpostavljena v okviru prej veljavnih direktiv na področju javnega naročanja (Direktiva 2004/18/ES, Direktiva 93/37/EGS in Direktiva 92/50/EGS), je še naprej relevantna, saj Direktiva 2014/24/EU v primerjavi s prej veljavnimi direktivami pri opredelitvi oseb javnega prava ni prinesla nobenih sprememb. Kodifikacija sodne prakse glede opredelitve oseb javnega prava z ZJN-3 ni bila celovito izvršena. Ključne besede: javno naročanje, osebe javnega prava, potrebe splošnega interesa, ki niso industrijske ali poslovne narave