Povzetek: Stroka z veliko zadržanosti, a tudi pričakovanja in pripravljenosti tvorno sodelovati spremlja nastajanje novega Zakona o urejanju prostora. Temeljni očitek dosedanjemu spreminjanju prostorske zakonodaje je, da ni bila dovolj upoštevana teoretska/strokovna podstat urejanja prostora. Namen prispevka je ovreči nekaj mitov, povezanih s pripravo prostorske zakonodaje, na katere se običajno opira zakonodajalec, ter opozoriti na ključna izhodišča, namen in vsebine procesa urejanja prostora, ki bi jih morala upoštevati/omogočati tudi nova prostorska zakonodaja. Ključne besede: urejanje prostora, prostorsko načrtovanje, varstvo okolja, zakonodaja, usklajevanje interesov, načrtovalna analiza, regulacija