Povzetek: Evropska unija se v zadnjih desetletjih sooča s povečanim številom prihodov ljudi, ki si želijo boljše življenje ali bežijo pred preganjanjem, kršenjem človekovih pravic ali okoljskimi katastrofami. Države članice so na povečane prihode odgovorile predvsem s kaznovalnimi ukrepi zoper tujce, k čemur je pomembno prispeval postopek harmonizacije predpisov na področju migracij in azila. V Evropski uniji je vsaj 17 držav članic kriminaliziralo nezakonit prehod državne meje ali nezakonito prebivanje in za ta dejanja predpisalo denarne ali zaporne kazni, preostale države članice pa te prestopke obravnavajo kot prekrške ali kazensko preganjajo le ponavljajoča se dejanja. Ob deklaratornem poudarjanju zavez človekovim pravicam tako lahko opazujemo vse močnejši pojav prepletanja nadzora nad kriminaliteto in nadzora nad migracijami, torej kriminalizacije migracij oziroma s krajšim izrazom krimigracij. Ključne besede: priseljevanje, migracije, azil, mednarodna zaščita, tujci, krimigracije, nadzor, stanje izjeme, izredne razmere, omejitev gibanja